Na petkovi ekskurziji »Po poteh Toneta Kralja« na Vipavsko smo izkusili silovito moč burje, ki nas je dobesedno prepihala do kosti. Kljub primernim oblačilom je bila burja tako silovita, da je bilo na prostem skoraj nemogoče zdržati dalj časa.

Naša prva postaja je bila cerkev sv. Jurija v Šturjah, kjer smo občudovali izjemne poslikave, ki jih je ustvaril Tone Kralj. Njegova dela upodabljajo prizore iz Svetega pisma ter motive, ki izražajo trpljenje in upanje slovenskega naroda. Kraljeva umetnost je prežeta z močno simboliko, ki poudarja pomen vere in narodne identitete. Med zakladi cerkvene umetnosti še posebej izstopa oltarna slika, delo Mateja Langusa, enega najpomembnejših slovenskih slikarjev 19. stoletja.

Naslednja postaja našega potovanja je bila vasica Slap pri Vipavi. V naselje vodi slikovita cesta, mimo kamnitega mosta čez potok Močilnik. Most, delo mojstra Antona Trošta iz leta 1803, je pravo arhitekturno mojstrstvo, ki svojo zgodovino ohranja skozi spominsko ploščo, napisano v bohoričici.

V vasi nas je prijazno sprejela gospa Majda, ki nas je popeljala skozi vaško jedro, prežeto s kulturno dediščino. Ena osrednjih znamenitosti je cerkev sv. Matije, bogato okrašena s poslikavami dveh priznanih umetnikov – Toneta Kralja in Mihaela Stroja. Mihael Stroj, slovenski portretist, je poleg izvrstnih portretov ustvarjal tudi cerkvene kompozicije, žanrske motive in zgodovinske prizore. Kraljeva dela tudi v tej cerkvi prikazujejo Kristusovo trpljenje, ki pa se jih lahko razume tudi kot alegorijo stisk slovenskega naroda. Obenem dela izžarevajo upanje in vero v odrešenje, tako versko kot narodnostno.

Slap pa se ponaša še z eno pomembno zgodovinsko točko; v času Kranjske dežele je bila prav tu ustanovljena prva slovenska vinarska in sadjarska šola. Delovala je na posestvu, ki ga je grof Karol Lanthieri velikodušno odstopil v brezplačno uporabo deželi.

Burja nas je žal odvrnila od sprehoda do bližnje razgledne točke, zato smo se od gospe Majde poslovili in nadaljevali pot proti Vipavi. Tudi tam sta nam veter in mraz prekrižala načrte za temeljit ogled mesta. Zavetje smo poiskali v Lanthierijevem dvorcu, kjer smo se ne le ogreli , temveč tudi navduševali nad arhitekturnimi čari tega baročnega dvorca. Lanthierijev dvorec, zgrajen leta 1659, so postavili grofje Lanthieri, danes pa njegova prenovljena podoba razveseljuje obiskovalce. Lokalna vodnica nas je popeljala skozi bogato zgodovino dvorca in mesta Vipave.

V sklopu dvorca so pred kratkim odprli vinoteko Vipavski hram, ki ponuja več kot 300 skrbno izbranih vin iz celotne Vipavske doline. Gostitelji so nas pogostili z znamenito vipavsko Pinelo, ob tem pa smo skupaj nazdravil vsemu, kar smo videli in doživeli ter prijetnemu druženju članov dejavnosti »Po poteh Toneta Kralja«.

Napisala Mirjam Ličen, fotografije Klaudi Kofol