Vsem članicam in članom Društva želimo prijetne počitnice. Ponovno se

vidimo 5. septembra.

Upravni odbor

__________________________________________________________________________

V vili Bartolomei v Solkanu je 31.maja  potekal dogodek,kjer so konservatorji-restavratorji Goriškega muzeja skupaj z slušatelji restavratorskega krožka Unitri Nova Gorica predstavili večletno sodelovanje in prizadevanje za ohranjanje kulturne dediščine. V evropskem letu kulturne dediščine 2018 je bila prireditev namenjena eni izmed tem-z dediščino povezanimi spretnostmi in poklici (knjigovez, lončar, rezbar, štukater, pozlatar, mizar ...).

 Člani restavratorskega krožka so predstavili tehnike izdelave, zaščite in dekoracije predmetov:izdelava dekoracije »pastiglia«, zlatenje, tehnike ročne izdelave glinenih posod, zaščita lesa z voskom in poliranje, knjižne vezave, izdelava namenskih zaščitnih škatel. Pokazali so, da novo pridobljena znanja, skupaj z življenskimi izkušnjami pomagajo bolje razumeti dediščino, vzroke njenega propadanja in nam jo pomagajo ohranjati in v njej uživati.

Prireditve so se udeležili restavratorji-kozervatorji Goriškega muzeja, slušatelji restavratorskega krožka, predstavniki Unitri-ja in ostali ljubitelji kulturne dediščine.

Sledil je voden ogled razstave Centra za restavriranje pri Arhivu slovenijez nazivom Pisna dediščina:kako jo ohranjamo in restavriramo.

Darinka Kavčič, foto: Jana Prislan Šubic 

V zgodnjih jutranjih urah 22. aprila smo skupina 25 potnikov pretežno članov UNITRI ob spremstvu vodičke odpotovali na letališče v Benetke, od koder smo z letaloma Alitalie preko Rima poleteli do Malage. Tam nas je na letališču čakal španski avtobus in nas peljal v mesto, in sicer najprej na razgledno točko, kjer smo imeli lep razgled na Malago in okolico. Malaga je pomembno pristanišče na obali Costa del Sol in je eno najstarejših mest na svetu. Sledil je sprehod po mestu, v katerem smo občudovali mavrsko trdnjavo Gibralfaro na hribčku, ki je povezana s spodnjo trdnjavo Alcazabo in kraljevo rezidenco. Videli smo tudi stolnico in ostanke rimskega gledališča. V Malagi sta se rodila znameniti slikar in kipar Pablo Picasso in igralec Antonio Banderas.

Naslednje jutro smo se vozili vzdolž obale Costa Dorada do Gibraltarske ožine, ki predstavlja edino povezavo med Atlantikom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike. Gibraltar je britanska enklava na španskem ozemlju. Za vstop in izstop smo morali opraviti mejne formalnosti. Z manjšim avtobusom in šoferjem s pravim londonskim naglasom smo se nato peljali po serpentinasti cesti na vrh Tarikove skale, ki je v notranjosti prepredena s številnimi predori. Ustavili smo se na razgledni točki, kjer se nam je odprl razgled na Sredozemsko morje in Atlantski ocean. Žal bližnje obale Afrike nismo videli zaradi megle nad morjem. Tik pod vrhom smo se zabavali ob igrah prostoživečih divjih opic vrste macaco. Nato smo se spustili v jamo Sv. Mihaela in občudovali kapnike v slikoviti bravni osvetlitvi. Ko smo se ponovno vrnili na špansko stran v mesto La Linea nas je avtobus odpeljal ob atlantski obali proti mestu Cadiz. Med potjo smo se ustavili v slikoviti podeželski gostilni, kjer smo se okrepčali s tapasi in drugimi španskimi specialitetami. Nato smo namakali noge in roke v morje na peščeni plaži Atlantika. Vožnjo smo nadaljevali mimo naravnega rezervata mokrišč, kjer se mešata slana in sladka voda. Iz avtobusa smo opazovali štorklje, čaplje, plamence, itd. V Cadiz smo se pripeljali po elegantnem modernem mostu. Mesto spada med najstarejša evropska mesta. Leži na skali, ki se globoko zajeda v morje. Je pomembno špansko pristanišče. Iz njega je Krištof Kolumb izplul na eno izmed svojih odprav v Ameriko. Ogledali smo si starejši del mesta, ki leži znotraj ostankov mestnega obzidja z ozkimi ulicami in številnimi trgi. Po ogledu smo pot nadaljevali do Seville.

Naslednji dan smo v glavnem posvetili ogledu Seville, ki velja za najlepše in najbolj opevano mesto Andaluzije. V mesto, ki je bilo eno od prvih mavrskih prestolnic je prihajalo zlato iz južne Amerike, kot tudi drugo bogastvo in mešanica različnih kultur. Sem so prišleki prinesli tudi paradižnik, koruzo in krompir. Mesto leži ob reki Guadalquivir, kjer se nahaja Zlati kontrolni stolp. Ogledali smo si gotsko katedralo Sv. Marije Morske, ki je bila v 15. in 16. stoletju zgrajena na mestu nekdanje mošeje. Očarala nas je njena bogato okrašena notranjost z obilico zlata in drugih dragocenosti kot tudi njen zvonik La Giralda. Nasproti katedrale je znamenita palača Real Alcazar. Videli smo tudi Kraljevo tovarno cigaret , eno prvih v Evropi, v kateri je delala legendarna Karmen. Obiskali smo tudi naravnost pravljičen Španski trg v parku Marije Luise, ki je bil zgrajen v različnih stilih art decoja za Ibersko-Ameriško razstavo leta 1929. Okrašen je s tipičnimi glaziranimi ploščicami. Ogledali smo si tudi Ameriški trg, kjer smo lahko hranili bele golobe. Prava paša za oči so številni tuji paviljoni v mestu, ki so bili zgrajeni za to razstavo. Tu je tudi znamenita arena za bikoborbe, ki so značilen del španske kulture. Sevilla je znana tudi po slikovitih četrtih kot npr. Triana, ki slovi po flamenku, živahna četrt Santa Cruz in druge. V modernem delu mesta smo si ogledali še nenavadno streho Metropol Parasol. To je moderna lesena strešna konstrukcija izdelana po načrtih nemškega arhitekta. Po razkošni večerji v luksuznem hotelu, kjer smo prenočevali, smo v manjši skupini šli še v El Palacio de Andalus, kjer smo si ogledali tradicionalno predstavo flamenka. Pristen špansko-ciganski temperament in energija nastopajočih zalita s kozarcem sangrie sta nas popeljala v svet močnih čustev in španske umetniške ustvarjalnosti.

V sredo zjutraj smo se odpeljali proti Cordobi. Značilne ozke ulice z belo prepleskanimi hišami in balkoni polnimi cvetja ji dajejo pravi mavrski videz. Od leta 1984 je Cordoba na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Nahaja se na najvišji možni plovni točki reke Guadalquivir. Ob reki smo izstopili iz avtobusa in občudovali znameniti rimski most čez njo. Mestu daje poseben pečat ena največjih mojstrovin arabske arhitekture iz časa kordovskega kalifata. To je velika mošeja Mezquita iz 10. stoletja z značilnimi progastimi stebri iz belega apnenca in opeke, ki so jo po rekonkvisti v 16. stoletju spremenili v katedralo tako, da so v njeni notranjosti zgradili katedralo Marijinega vnebovzetja. Očarala nas je slikovita lepota njene notranjosti kot tudi sobivanje dveh veroizpovedi. Blizu katedrale smo se sprehodili po stari judovski četri z ozkimi uličicami. Najbolj zanimiva, še posebej ozka, je Cvetlična ulica.

Popoldne smo pot nadaljevali proti Granadi. Po prihodu v mesto smo se sprehodili po živahni četrti Albayzin in se ustavili na razgledni ploščadi, od koder se nam je odprl lep razgled na mesto, Alhambro in še vedno zasneženo gorovje Sierra Nevada. Naslednji dan smo si v Granadi ogledali najpomembnejšo kulturno-zgodovinsko znamenitost Andaluzije, ki je pod zaščito Unesca, in sicer trdnjavo Alhambro, mavrsko citadelo in palačo, ki predstavlja znamenitost skupne muslimanske, judovske in krščanske zapuščine. Sestavljena je iz obrambnega dela Alcazabe, stanovanjskega dela, nasridske palače in pravljičnih vrtov El Generalife. Kot taka predstavlja veličasten spomenik 700-letne vladavine arabske civilizacije na tem območju. V središču Granade je v katedrali kapelica Real, kjer sta kraljevi grobnici Ferdinanda in Izabele.

Bogatejši zaradi tolikšne lepote, ki smo jo lahko videli, polni nepozabnih vtisov in raznovrstnih doživetij smo potovanje zaključili nekam nenavadno. Namreč letalo iz Granade za Madrid je zamujalo 30 minut in ker je bila že po voznem redu predvidena samo ena ura za prestop na drugo letalo, smo na letališču v Madridu dobesedno šprintali po terminalu do vrat za vstop na letalo za Benetke. Uspelo nam je, seveda s pomočjo letalske družbe Iberia, ki je poskrbela, da nas je letalo počakalo. V Benetkah nas je čakal Avrigov avtobus. Iz sončne Andaluzije smo se v ranih jutranjih urah v petek vrnili v deževno Novo Gorico.

Vidojka Harej

V času poletnih počitnic je pisarna zaprta. Ponovno vam bomo na

voljo od 27. avgusta dalje. 

Upravni odbor v tem času pripravlja program za študijsko leto 2018/19.

________________________________________________________________________