Naša pot iz Nove Gorica se je pričela z enourno zamudo. Med vožnjo proti Piemontu nas je vodič navdušil z zanimivo razlago zgodovine Italije. Po prihodu v Torino smo se, kljub dežju sprehodili med glavnimi mestnimi znamenitostmi do osrednjega trga Piazza Castello, s palačo  Madama in kraljevo palačo. V torinski stolnici smo si ogledali znamenito relikvijo sv. Prt.

Naslednji obisk smo namenili muzeju Lavazza, ki, kot sami pravijo, nudi poglobljeno izkušnjo v kulturo kave in  rituale njenega pitja, v več čutno popotovanje, ki je sledilo zgodovini podjetja in dobavni verigi kave. To več čutnost smo občutili tudi ob pitju  posebnega kavnega koktajla z dodatki višnjevega soka in drugih okusov, s katerim so nas pogostili.

Drugi dan našega obiska Piemonta smo se zapeljali do obrobja Torina, v mestece Ivrea, ki  se nahaja  ob cesti, ki vodi v dolino Aoste. Mesto ima  bogato zgodovino in je del Unescove kulturne dediščine.  Dež je neusmiljeno padal in nam okrnil lepote mesteca, v katerem kraljujejo srednjeveški grad iz 14. stoletja, stolnica Marijinega vnebovzetja, stolp sv. Štefana, mestni muzej. Mesto je poznano tudi po tovarni pisalnih strojev Olivetti.  Pogrešali smo lokalnega vodnika, ki bi nam bolje predstavil to zanimivo mestece.

Nedaleč od Torina se nahaja baročni dragulj, palača Savojcev – Venaria Reale, ki ji zaradi svoje mogočnosti pravijo tudi italijanski Versailles. To je ena od rezidenc kraljeve družine, ki se ponaša z monumentalno arhitekturo in je pomembna kulturna dediščina, ki je tudi vključena v Unescovo svetovno kulturno dediščino. Žal ogled zunanjih vrtov zaradi dežja ni bil mogoč.

Dan smo zaključili z obiskom znamenitega Egipčanskega muzeja, ki hrani eno najbogatejših zbirk starin izven Egipta. Razstavljeni artefakti so nas popeljali skozi čas in nam skušali pomagati razumeti evolucijo egipčanske civilizacije skozi njeno materialno kulturo.

Zadnji dan našega obiska je bil namenjen spoznavanju Piemontskega podeželja, ki je znano po lešnikih, vinu Barolo, tartufih, majhnih srednjeveških vasicah in podeželskih dvorcih.

Vreme se je končno izboljšalo in nam polepšalo dan.  Najprej smo obiskali družino v kraju Diano d’Alba, ki se ukvarja z vzgojo in predelavo lešnikov ter njihove pridelke in izdelke tudi poskusili, in seveda nekaj tudi kupili. Pot nas je nato vodila po gričevnati pokrajini do vinske kleti Sordo, kjer smo si ogledali njihovo proizvodnjo vin in med drugim degustirali slavno, za tiste kraje značilno vino Barolo, katerega izvažajo v različne dele sveta. Zadnji daljši postanek v Piemontu se je končal z obiskom domače gostilne, kjer so nam postregli s kosilom. Od tam smo krenili proti domu, kamor smo polni novih vtisov in dobre volje prispeli pozno zvečer.

Napisala Mirjam Ličen, fotografije Klaudi Kofol, Mirjam Ličen