Utrinki ekskurzije Vipavski križ in Galerija Vena Pilona v Ajdovščini

Naše tretje srečanje nas je tokrat popeljalo v Ajdovščino in Vipavski Križ. Ajdovščina, mesto, ki se danes gospodarsko in razvojno vzpenja z izjemno hitrostjo, obenem pa skrbno ohranja svoje bogate zgodbe, od odmevov rimske zgodovine do pomembnih mož, ki so zaznamovali kraj, ter podjetij, ki so nekoč dajala kruh domačinom in prišlekom, je ponudila izhodišče za rdečo nit našega obiska.

Osrednji del srečanja je bil namenjen Pilonovi galeriji, kjer sta nam prizadevni umetnostni zgodovinarki približali življenjski lok umetnika Vena Pilona. Njegova bogata zapuščina nam je odprla pogled tako v intimno zgodbo ustvarjalca kot v življenje kraja, ki ga je s svojim delom soustvarjal. Pilon je združeval slikarstvo, grafiko in fotografijo, redkost v slovenskem prostoru. Njegove pariške fotografije so danes dragocen dokument živahnega umetniškega utripa Montparnassa.

Čeprav je dolga leta živel v Parizu, je ostal globoko povezan z Ajdovščino. V svojih spominih jo opiše kot kraj, kjer »vipavska burja obrača kopja rimskim vojakom«, slikovita podoba, ki razkriva njegovo občutljivost za prostor in zgodovino. Njegova dela so polna življenja, ironije in topline; bil je natančen opazovalec ljudi, njihovih navad, teles in ranljivosti. Njegovi portreti so neposredni, včasih provokativni, vedno pa globoko človeški.

Pilonova galerija je leta 2025 dobila dodatne prostore v Rustijevi hiši, ki je bila po temeljiti prenovi povezana z umetnikovo rojstno hišo. Tako je nastal enoten muzejski kompleks, ki Pilonovo zgodbo še bolj celovito predstavi in ohranja za prihodnje rodove.

Naša naslednja postaja je bil Vipavski Križ, ta biser Vipavske doline , majhen, kamnit in tih, a poln zgodb, ki presegajo njegove skromne dimenzije. Že prvi pogled na okolico nam je razkril čudovito veduto, ki napoveduje bogastvo kraja.

Pod vodstvom vodnika smo v cerkvi Marijinega oznanjenja spoznali zgodovino kapucinskega samostana, življenje znotraj njegovih zidov ter razvoj samega kraja. Ker gre za kapucinsko cerkev, je njena oprema skromna, a izjemno dragocena. Večina umetniških del je nastala v 17. in 18. stoletju, ko je samostan doživljal svoj razcvet. Cerkev, tesno povezana s samostanom, hrani več pomembnih umetnin, med katerimi so nekatere pripisane kapucinskim slikarjem, ki so ustvarjali znotraj reda.

Posebno mesto v samostanu zavzema knjižnica, eden najdragocenejših kulturnih zakladov Vipavske doline. Knjižnica je del slovenske kulturne zgodovine. Hrani približno 25.000 knjig, med njimi okoli 2.000 izdaj, tiskanih med letoma 1510 in 1800. Ta izjemna zbirka priča, da so kapucini poleg duhovnega poslanstva skrbeli tudi za izobraževanje, ohranjanje znanja in varovanje kulturne dediščine.

V tem samostanu je deloval tudi Janez Svetokriški, izjemen baročni pridigar, znan po svoji govorniški spretnosti, slikovitih moralnih zgodbah in sposobnosti, da je verske teme približal vsakdanjemu človeku. Pridigal je v slovenskem jeziku, kar v tistem času nikakor ni bilo samoumevno, in s tem pomembno prispeval k razvoju slovenske besede.