Torek, Avgust 04, 2020
   
Text Size
Društvo UNITRI Nova Gorica 25let Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta:
unitring@amis.net
  grb_nova_gorica

Branik, Rihemberški grad in Brje

»In ljub mi je ta krasen svet.«

je napisal Simom Gregorčič in to je bil moto povabila Mirjam Ličen, članice UO Društva UNITRI, naj se udeležimo prvega »pokoronskega« izleta. Petkovo popoldne 29. 5. 2020 smo izbrali za raziskovanje Branika, tamkajšnjega gradu in cerkvice Sv. Matrina na Brjah.

Ob Rihemberškem gradu nas je sprejela vodička Alenka Pavlica in nas popeljala na grad. Njeno razlago smo poslušali s slušalkami tako, da ni bilo problemov s slišnostjo pa še pravočasno smo ujeli sva navodila, kam pogledati in kako si predstavljati kraj nekoč.

Zgodovina gradu je res pestra. Skalna polica na vrhu Rihemberškega griča je bila že zgodaj naseljena. Tu so našli ostanke zemljank, bivališč železnodobne dobe iz prvega tisočletja pr. n. št.. Rimska pot pod gradom kaže na trgovsko pot med Vipavsko dolino in Krasom.

Na vrhu skalne vzpetine je prvi kastelan iz rodu templarjev, Vitezov varuhov Davidovega templja, leta 1230 zasnoval prve obrise Rihemberškega gradu. Sem je Oton de Rifenberch prišel kot vazal oglejskih patriarhov na povabilo devinskih in goriških grofov, da bi zavaroval in utrdil strateško zelo pomembno točko. Grad je branil dostop do Kraške planote, naprej do morja in nadziral promet po Vipavski dolini.

Kasnejši lastniki (Thurni, Neuhausi, Habsburgi, in Lanthierjiji) so grajska poslopja dograjevali, spreminjali podobo palacija, obzidja, pomožnih zgradb, uvajali nove arhitekturne elemente renesanse, pozne gotike, baroka in dokazovali, kako pomembna je bila lega gradu in kako spretno so gospodarili z zemljo, ki mu je pripadala.

Druga svetovna vojna je pustila uničujoče posledice na gradu. Februarja 1944 je bil požgan in nato izropan. Obnova gradu se je začela v 60. letih 20. stol. in se še ni zaključila, vendar pa so koraki obnove in desetletja arheoloških izkopavanj lepo vidni.

Grajski kompleks, kakor ga vidimo danes ima kar nekaj posebnosti:

- v grajskem kompleksu sledimo romanskim, gotskim, renesančnim, neogotskim in baročnim elementom v arhitekturi;

- v grajski prostor vstopamo skozi mogočen portal, ki so ga postavili grofje Lanthieriji leta 1600 in simboli v grbu nad vhodom izkazujejo, da so bili grofje plemiči Rimskonemškega cesarstva (orel) in da so se borili proti Turkom (polmesec);

- ob vhodu v grajski prostor je v obzidju zanimiv v skalo izdolben globok prostor, ki je morda služil za pridržanje ujetnika, talca za odkup, morda pa tudi prostor za skladiščenje orožja ali kot zasnova rova, za pobeg pred Turki;

- v delno obnovljenem prostoru v pomožnem objektu grajskega kompleksa na notranjem dvorišču živi kolonija netopirjev. Vodička nas je opozorila, da je tu kar 12 vrst netopirjev in da vsaj 5 vrst koti v tem prostoru, kar je posebnost, ki jo druge netopirske kolonije ne dosežejo;

- grad je imel svoj vrt. Gojili so čebulo, česen, bob, lečo, zelje, korenje. Imel je tudi rosarij, kjer so gojili vrtnice, da so polepšale dan prebivalcem gradu.

Posebnost je tudi lepo obnovljen grajski stolp. Vloga vseh nadstropij 27 m visokega valjastega stolpa gotskega videza še niso dokončno raziskana, vendar je po ostalinah moč sklepati, da so bili v kletnem delu pridržani ujetniki, v zgornjih nadstropjih pa so bili prostori viteške družine, na vrhu kuhinja in obzidje s cinami, ki so tu kvadratni bloki in ne zašiljeni v obliki lastovičjega repa, kot je to značilno za gradove v bližini. Na terasi stolpa je še manjši neogotski stolpič iz 19. stol., ki je bil namenjen razobešanju zastave.

Obnova grajskih prostorov poteka zelo počasi, vendar so rezultati lepo vidni. Na prostoru nekdanje viteške renesančne dvorane, je danes velika razgledna terasa,od koder pogled seže daleč po dolini Branice in do okoliških hribov. Rihemberški grofje so se strinjali, da je grad težko dostopen in odmaknjen od živahnega družabnega življenja večjih mest, ima pa veliko prednost v mili klimi in nedostopnem položaju.

Večjo turistično vlogo bi grad lahko dobil, če bi mu uredili dovolj veliko parkirišče, da bi lahko sprejel večje število obiskovalcev. Kdorkoli se bo podal na grajski kompleks pa že danes, ne bo razočaran.

  braniški grad   pred gradom

Naslednja postaja našega spoznavanja Branika je bil sam kraj Branik. Danes močno spremenjen in brez nekaterih starih zgradb, ki so kraju kraljevale še v začetku 20. stol.. Na parkirišču pred Gostilno Furlan je nekoč kraljevala gostilna Ličen, središče vaškega družabnega življenja z baliniščem, velikim odrom za ples in igre in domoljubna zborovanja. Branik je zgodaj dobil čitalnico (1876). Ob glavni cesti je vrsta spomenikov: prvi je posvečen baronu Alojziju. Widmayerju, bojevniku v francosko turških vojnah 1813, drugi Simonu Gregorčiču, ki je v Braniku služboval 6 let in kraju posvetil več pesmi. V zadružnem domu je bila tudi gostilna, ki so ji domačini rekli »governo«, ker so v prostorih ob njej imeli urad občine. Tu se začenja tudi turistična pot imenovana »Spominska oljčna pot Simona Gregorčiča« in nas popelje med vinograde, oljčnike in poljske poti, ki jih je prehodil tudi pesnik.

Simon Gregorčič J

Iz Branika smo se nato povzpeli še do cerkvice Sv. Martina na Brjah. Tudi tukaj so sledovi poselitve zelo zgodnji, sama cerkvica pa je gotovo stala tukaj že v 16. stol.. Med drugo svet, vojno je bila zaminirana in porušena, vendar so jo uspeli obnoviti in to z velikim posluhom za njeno gotsko osnovo.

V oltarju je slika sv. Martina, ki je dala cerkvici ime. Danes je njen kulturno umetniški pomen obogaten s kipi in plastikami križevega pota umetnika Petra Černeta (1931 – 2012). On je v dogovoru z župnikom 2003. postavil v cerkev svoja umetniška dela. Kipe in križev pot je izdelal iz terakote. Upodobil je Mrtvaški ples, ki pa ga ni naslonil na umrljivost družbenih stanov, pač pa na življenjsko dobo človeka. Vsi smo izpostavljeni minevanju. Tudi ostali kipi v cerkvi nosijo umetnikov pečat hudomušnosti in odražajo umetnikovo naklonjenost gotski tehniki upodabljanja in njemu lastnim življenjskim načelom. S svojim opusom umetniških del, se je Černe poklonil cerkvi, ki je bila vedno mecen umetnikom, on sam pa ji vrača spoštovanje s svojimi deli.

Nekaj trenutkov smo postali še pred cerkvico in občudovali lep razgled na Vipavsko dolino in na Kras.

skupinska2 sv Martin J

Ekskurzijo smo zaključili z ogledom vinske kleti »Vina sv. Martina«. Gospodar vinarne nam je povedal, katera vina pridelujejo na Brjah in kako vzdržujejo tradicijo starih sort (rebula, pinela, sveži bariki, pa tudi barbera, merlot). Pokušina izbranih vrst belih vin je potrdila uspešno povezovanje tradicije in sodobnega kletarstva.

Udeleženci tokratnega raziskovanja naše ožje okolice smo se strinjali, da je imela Mirjam srečno roko pri izbiri programa in želimo, da bi nas še kam povabila.

Besedilo Neda Perko, Foto Jola Matič


 

KONTAKT

Erjavčeva ulica 4
5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta: unitring@amis.net

 

Med študijskim letom ima Društvo uradne ure:

od ponedeljka do četrtka
od 10. do 13. ure

© Društvo UNITRI Nova Gorica   Spletni piškotki