Petek, April 16, 2021
   
Text Size
Društvo UNITRI Nova Gorica 30let Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta:
unitring@amis.net
  grb_nova_gorica

Izleti, ekskurzije, pohodi

Branik, Rihemberški grad in Brje

»In ljub mi je ta krasen svet.«

je napisal Simom Gregorčič in to je bil moto povabila Mirjam Ličen, članice UO Društva UNITRI, naj se udeležimo prvega »pokoronskega« izleta. Petkovo popoldne 29. 5. 2020 smo izbrali za raziskovanje Branika, tamkajšnjega gradu in cerkvice Sv. Matrina na Brjah.

Ob Rihemberškem gradu nas je sprejela vodička Alenka Pavlica in nas popeljala na grad. Njeno razlago smo poslušali s slušalkami tako, da ni bilo problemov s slišnostjo pa še pravočasno smo ujeli sva navodila, kam pogledati in kako si predstavljati kraj nekoč.

Zgodovina gradu je res pestra. Skalna polica na vrhu Rihemberškega griča je bila že zgodaj naseljena. Tu so našli ostanke zemljank, bivališč železnodobne dobe iz prvega tisočletja pr. n. št.. Rimska pot pod gradom kaže na trgovsko pot med Vipavsko dolino in Krasom.

Na vrhu skalne vzpetine je prvi kastelan iz rodu templarjev, Vitezov varuhov Davidovega templja, leta 1230 zasnoval prve obrise Rihemberškega gradu. Sem je Oton de Rifenberch prišel kot vazal oglejskih patriarhov na povabilo devinskih in goriških grofov, da bi zavaroval in utrdil strateško zelo pomembno točko. Grad je branil dostop do Kraške planote, naprej do morja in nadziral promet po Vipavski dolini.

Kasnejši lastniki (Thurni, Neuhausi, Habsburgi, in Lanthierjiji) so grajska poslopja dograjevali, spreminjali podobo palacija, obzidja, pomožnih zgradb, uvajali nove arhitekturne elemente renesanse, pozne gotike, baroka in dokazovali, kako pomembna je bila lega gradu in kako spretno so gospodarili z zemljo, ki mu je pripadala.

Druga svetovna vojna je pustila uničujoče posledice na gradu. Februarja 1944 je bil požgan in nato izropan. Obnova gradu se je začela v 60. letih 20. stol. in se še ni zaključila, vendar pa so koraki obnove in desetletja arheoloških izkopavanj lepo vidni.

Grajski kompleks, kakor ga vidimo danes ima kar nekaj posebnosti:

- v grajskem kompleksu sledimo romanskim, gotskim, renesančnim, neogotskim in baročnim elementom v arhitekturi;

- v grajski prostor vstopamo skozi mogočen portal, ki so ga postavili grofje Lanthieriji leta 1600 in simboli v grbu nad vhodom izkazujejo, da so bili grofje plemiči Rimskonemškega cesarstva (orel) in da so se borili proti Turkom (polmesec);

- ob vhodu v grajski prostor je v obzidju zanimiv v skalo izdolben globok prostor, ki je morda služil za pridržanje ujetnika, talca za odkup, morda pa tudi prostor za skladiščenje orožja ali kot zasnova rova, za pobeg pred Turki;

- v delno obnovljenem prostoru v pomožnem objektu grajskega kompleksa na notranjem dvorišču živi kolonija netopirjev. Vodička nas je opozorila, da je tu kar 12 vrst netopirjev in da vsaj 5 vrst koti v tem prostoru, kar je posebnost, ki jo druge netopirske kolonije ne dosežejo;

- grad je imel svoj vrt. Gojili so čebulo, česen, bob, lečo, zelje, korenje. Imel je tudi rosarij, kjer so gojili vrtnice, da so polepšale dan prebivalcem gradu.

Posebnost je tudi lepo obnovljen grajski stolp. Vloga vseh nadstropij 27 m visokega valjastega stolpa gotskega videza še niso dokončno raziskana, vendar je po ostalinah moč sklepati, da so bili v kletnem delu pridržani ujetniki, v zgornjih nadstropjih pa so bili prostori viteške družine, na vrhu kuhinja in obzidje s cinami, ki so tu kvadratni bloki in ne zašiljeni v obliki lastovičjega repa, kot je to značilno za gradove v bližini. Na terasi stolpa je še manjši neogotski stolpič iz 19. stol., ki je bil namenjen razobešanju zastave.

Obnova grajskih prostorov poteka zelo počasi, vendar so rezultati lepo vidni. Na prostoru nekdanje viteške renesančne dvorane, je danes velika razgledna terasa,od koder pogled seže daleč po dolini Branice in do okoliških hribov. Rihemberški grofje so se strinjali, da je grad težko dostopen in odmaknjen od živahnega družabnega življenja večjih mest, ima pa veliko prednost v mili klimi in nedostopnem položaju.

Večjo turistično vlogo bi grad lahko dobil, če bi mu uredili dovolj veliko parkirišče, da bi lahko sprejel večje število obiskovalcev. Kdorkoli se bo podal na grajski kompleks pa že danes, ne bo razočaran.

  braniški grad   pred gradom

Naslednja postaja našega spoznavanja Branika je bil sam kraj Branik. Danes močno spremenjen in brez nekaterih starih zgradb, ki so kraju kraljevale še v začetku 20. stol.. Na parkirišču pred Gostilno Furlan je nekoč kraljevala gostilna Ličen, središče vaškega družabnega življenja z baliniščem, velikim odrom za ples in igre in domoljubna zborovanja. Branik je zgodaj dobil čitalnico (1876). Ob glavni cesti je vrsta spomenikov: prvi je posvečen baronu Alojziju. Widmayerju, bojevniku v francosko turških vojnah 1813, drugi Simonu Gregorčiču, ki je v Braniku služboval 6 let in kraju posvetil več pesmi. V zadružnem domu je bila tudi gostilna, ki so ji domačini rekli »governo«, ker so v prostorih ob njej imeli urad občine. Tu se začenja tudi turistična pot imenovana »Spominska oljčna pot Simona Gregorčiča« in nas popelje med vinograde, oljčnike in poljske poti, ki jih je prehodil tudi pesnik.

Simon Gregorčič J

Iz Branika smo se nato povzpeli še do cerkvice Sv. Martina na Brjah. Tudi tukaj so sledovi poselitve zelo zgodnji, sama cerkvica pa je gotovo stala tukaj že v 16. stol.. Med drugo svet, vojno je bila zaminirana in porušena, vendar so jo uspeli obnoviti in to z velikim posluhom za njeno gotsko osnovo.

V oltarju je slika sv. Martina, ki je dala cerkvici ime. Danes je njen kulturno umetniški pomen obogaten s kipi in plastikami križevega pota umetnika Petra Černeta (1931 – 2012). On je v dogovoru z župnikom 2003. postavil v cerkev svoja umetniška dela. Kipe in križev pot je izdelal iz terakote. Upodobil je Mrtvaški ples, ki pa ga ni naslonil na umrljivost družbenih stanov, pač pa na življenjsko dobo človeka. Vsi smo izpostavljeni minevanju. Tudi ostali kipi v cerkvi nosijo umetnikov pečat hudomušnosti in odražajo umetnikovo naklonjenost gotski tehniki upodabljanja in njemu lastnim življenjskim načelom. S svojim opusom umetniških del, se je Černe poklonil cerkvi, ki je bila vedno mecen umetnikom, on sam pa ji vrača spoštovanje s svojimi deli.

Nekaj trenutkov smo postali še pred cerkvico in občudovali lep razgled na Vipavsko dolino in na Kras.

skupinska2 sv Martin J

Ekskurzijo smo zaključili z ogledom vinske kleti »Vina sv. Martina«. Gospodar vinarne nam je povedal, katera vina pridelujejo na Brjah in kako vzdržujejo tradicijo starih sort (rebula, pinela, sveži bariki, pa tudi barbera, merlot). Pokušina izbranih vrst belih vin je potrdila uspešno povezovanje tradicije in sodobnega kletarstva.

Udeleženci tokratnega raziskovanja naše ožje okolice smo se strinjali, da je imela Mirjam srečno roko pri izbiri programa in želimo, da bi nas še kam povabila.

Besedilo Neda Perko, Foto Jola Matič


 

 

Sprehod po Panovcu

Jezero

V ponedeljek, 1. junija, smo se ob strokovnem vodenju Mirjam Gorkič, biologinje in naravovarstvenice, sprehodili po severnem obrobju Panovca.

Izvedeli smo, da je Panovec naravni spomenik in gozd s posebnim namenom. Razteza se na površini 380 ha. Prva omemba Panovca bi lahko bila že iz leta 1001. Med zanimivosti sodi podatek, da je med drugimi za gozd skrbel Josef Ressel.

V gozdu je pestro rastje in živalstvo. Je tudi zamočvirjeni del, skozenj pa teče tudi več potokov. Med živalstvom so pomembne različne dvoživke. Tukaj živi tudi redka laška žaba, ki je zakonsko zaščitena. V gozdu živi tudi veliko vrst redkih metuljev.

Skupina Skupina1

Srečanje smo zaključili s predlogom, da se še kdaj sprehodimo v nam bližjih parkih.

Ivanka Drnovšček


 

 

Utrinki s kolesarjenja po dolini Branice

20200528 091343

Krasen kolesarski dan je za nami. Sestali smo se na železniški postaji v Novi Gorici, kjer je naš vsestranski mentor Ervin naložil kolesa na avtomobilsko prikolico. Priznam, da sem imela pomisleke, v kakšnem stanju bodo kolesa po prevozu, in ali bodo sploh prispela do dogovorjenega mesta. Vendar je bil strah neutemeljen. Vse je potekalo brezhibno. V Braniku smo parkirali, razložili kolesa in se zapodili po dolini Branice, med domačimi rekreativnimi kolesarji ena najbolj priljubljenih kolesarskih poti. Pretežno ravninska pot skozi vinograde in sadovnjake, mimo urejenih domačij in zelenih travnikov. Dolina reke Branice spada pod posebno varstveno območje, Naturo 2000. Prevozili smo kraje z zanimivimi imeni: Dolanci, Večkoti, Čehovini, Koboli.

  20200528 102522  20200528 102528

Na prvem postanku nas je mentor opozoril na posebnosti kolesarjenja; višina sedla, napolnjenost zračnic ipd., kasneje pa na lokalne naravne in druge zanimivosti. Proti Kobilju in Štanjelu se cesta vzpenja, vendar jo je naša ekipa premagala brez težav. Zanimiv kraj je Kobdilj s hišami, z značilnimi kraškimi portali. Ervin nam je pokazal posebna vrata, ki vodijo v vinsko klet znanega vinarja, ki je iz terana ustvaril šampanjec z nevsakdanjim imenom »Intanto«, ampak to je že druga zgodba.

  20200528 104951  20200528 120309

Po krajšem postanku v Štanjelu smo se spustili v Braniško kotlino. Dol je teklo samo. Še kavica v gostilni ob lokalni cesti, kolesa zopet na prikolico in pot proti domu. Lep in zanimiv dan smo doživeli.

                                                        Mirjam Ličen


 

   

Pohod Nanos

Sobota 6.6.2020

Zberemo se ob 7.30 uri pri Zavarovalnici Triglav in se zapeljemo do lovske – Eko koče na Nanosu.

Po grebenu, po lepi, razgledni poti, mimo cerkvice sv.Hieronimu se bomo povzpeli do antene na Pleši in do Vojkove koče. Po postanku, se bomo vračali, delno po drugi poti, do izhodišča.

Hoje bo cca 4 ure!

Po pohodu si bomo v Eko koči Nanos privoščili skupno kosilo:

divjačinski golaž s polento, štruklji, pijača za 11€.

PRIJAVE DO 3.6.2020

Glede na ukrepe, velja številčna omejitev!

Več o Nanosu : http://tic-nanos.si/sl/planota-nanos/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nanos

Planota Cerkev

Potrebna je pohodna obutev, pijača - čaj ali voda, malica, priporočljive so pohodne palice, zaščita pred klopi, za dež, veter, sonce, in seveda nekaj kondicije in dobra volja!

Na pot se vsakdo poda na lastno odgovornost!

Vabljeni!                                                                                          

Slavica Babič in Slavko Torkar


 

 

Pohod Osp-Kastelec-Socerb-Prebeneg-Osp

  Osapska stena    Pogled s Socerba

Skupni pohod s prijatelji iz Kopra

PETEK 20.3.2020

Breda je napisala: Dragi pohodniki in pohodnice, kmalu gremo na skupni pohod. V Ospu se dobimo ob 8,30 uri. Od tu nas bo Ana Kobal peljala na lep pohod. Po petih ali več urah hoje bomo lačni kot volki, zato smo naročili Pri Volku kosilo. Za okroglih 10,00€ nas bodo postregli z joto, klobaso, skutnim zavitkom in kozarcem vina ali soka. Kdor bo šel na kosilo, se mora prijaviti in plačati 10,00€. V pričakovanju prijetnega druženja, lepega vremena in zanimivega pohoda vas lepo pozdravljam.

Dodajam: Iz Nove Gorice gremo z avtobusom! Odhod izpred zavarovalnice Triglav ob 7.15. Prijave in vplačila v pisarni Unitri do 12.3.2020 oz. do zapolnitve mest na avtobusu. Kdor ne želi kosila, naj ob prijavi to jasno pove.

Cena za člane 13€       za nečlane   16€

Za kosilo (10€) bomo pobrali na avtobusu!

Hoje bo cca. 5 ur.

Potrebna je pohodna obutev, pijača - čaj ali voda, priporočljive so pohodne palice, zaščita za dež, veter, mraz, in seveda nekaj kondicije in dobra volja!

Na pot se vsakdo poda na lastno odgovornost!

OBVEZNO S SABO OSEBNI DOKUMENT!

Vabljeni!                                                                                                                                                                                                                                 Slavica Babič


 

   

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

KONTAKT

Erjavčeva ulica 4
5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta: unitring@amis.net

 

Med študijskim letom ima Društvo uradne ure:

od ponedeljka do četrtka
od 10. do 13. ure

© Društvo UNITRI Nova Gorica   Spletni piškotki