Sreda, April 24, 2019
   
Text Size
Društvo UNITRI Nova Gorica 25let Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta:
unitring@amis.net
  grb_nova_gorica

Izleti, ekskurzije, pohodi

POHOD: PIVKA - ŠILENTABOR

nedelja 12.5.2019

Odhod iz Nove Gorice - Zavarovalnica Triglav ob 7.00 uri. Šli bomo z avtobusom, zato prijave in vplačila na Unitri do 8.5.2019, oziroma do zapolnitve mest na avtobusu! (V času uradnih ur! 29.4.2019 in 30.4.2019 bo pisarna zaprta).

Prevoz in organizacija: člani: 13€   nečlani: 16€  

Še dodatnih 5€ bomo zbrali na avtobusu (prijavnina, ogled utrdbe,…)

  Šilentabor    Park

Podali se bomo po Krožni poti Parka vojaške zgodovine. Pot povezuje Park vojaške zgodovine, nekdanji vojaški poligon in podzemno utrdbo na Primožu. (S sabo vzemite svetilko!) S Primoža se pot spusti v dolino Dule, nato pa se vzpne do Šilentabra. Nadaljuje se s spustom proti vasi Narin in nazaj v Park vojaške zgodovine.

Pot je dolga 14,5 km, ni zahtevna. Računamo, da bomo s postanki za oglede in malico rabili 5-6 ur.

Potrebna je pohodna obutev, pijača - čaj ali voda, malica, priporočljive so pohodne palice, zaščita za dež, veter, sonce, mraz, svetilka!

V kantini nam bodo ta dan nudili 10% popust na topel obrok. (Pasulj je 6€).

Na pot se vsakdo poda na lastno odgovornost!

Vabljeni!                                                                                  Slavica Babič, Slavko Torkar

__________________________________________________________________________________

 

IZLET PLITVIČKA JEZERA, BIHAČ, BANJA LUKA

Spoštovani članice in člani Društva UNITRI!

V nadaljevanju vam pošiljamo program dvodnevnega izleta na Plitvička jezera, Bihač in Banja luko. Odhod bo v petek, 31.5.2019!  

Prijave in plačila sprejema družba NOMAGO (bivši Avrigo).

Program izleta:

1.DAN: NOVA GORICA – NARODNI PARK PLITVICE - BIHAČ

Odhod iz Nove Gorice ob dogovorjeni uri. Vožnja mimo Reke na Plitvice. Ogled tega bisera Like. Tvori ga sedemnajst jezer, ki so med seboj povezana s slikovitimi slapovi. Razdeljena so v zgornja in spodnja jezera. Največje med njimi je jezero Kozjak. Za nastanek te lepote se je treba zahvaliti vodi Bele in Črne reke, ki je bogata z apnencem. Ta se je počasi izločal iz vode in ustvarjal pregrade, za katerimi so nastala večja in manjša jezera, ki se končajo s slapom Sastavci. Tu se jezerom pridruži še najvišji slap Plitvica, visok 76 m. Vse te vode tvorijo reko Korano. Z ogledom parka bomo začeli pri Sastavcih, si ogledali spodnja jezera, se z ladjico zapeljali čez jezero Kozjak, si ogledali zgornja jezera in se s turističnim vlakcem vrnili do hotelskega kompleksa, kjer nas na bližnjem parkirišču čaka avtobus.. Sledilo bo nekaj prostega časa in nato vožnja v hotel, večerja in nočitev.

2.DAN: BIHAČ – BANJA LUKA – NOVA GORICA

Po zajtrku v hotelu sledi ogled mesta, za katerega, predvsem zaradi zgodovinskih okoliščin pravijo, da je najzahodnejše mesto vzhoda in najvzhodnejše mesto zahoda. O bogati zgodovini se bomo prepričali z ogledi Kapetanove kule, mošeje Fethija in ostalih zanimivosti. Nato se bomo podali proti Banja Luki, krajiški lepotici, mestu zelenih alej in mladosti. Banja Luka, glavno mesto Republike srpske, je zgrajena na orežjih reke Vrbas, na mestu kjer divja, planinska reka preide v nižinsko reko na poti do svojega sotočja v reko Savo. (Možnost odličnega kosila v banajluški pivovarni) Zunanji ogled znamenitosti kot so trdnjava Kastel, Gospodsko ulico, mestno hišo (zunanji ogled), cerkev Svete Trojice. Povratek proti domu.

CENA:

128 EUR (pri 45 potnikih) – za člane       140 EUR (pri 45 potnikih) – za nečlane
135 EUR (pri 40 potnikih) – za člane       147 EUR (pri 40 potnikih) – za nečlane
Cena vključuje: storitev avtobusnega prevoza in zunanje oglede po program, vstopnino v Narodni park Plitvice, ogled mesta Bihać in Banja Luke z lokalnim vodnikom, namestitev v hotelu 3* v dvoposteljni sobi na osnovi polpenziona (predvidoma v Bihaču), strošek vodenja slovenskega vodnika in organizacije potovanja

Cena ne vključuje: pijače pri večerji, zavarovanje rizika odpovedi 4.3%, zdravstveno zavarovanje Coris 4.10 (skupinsko zavarovanje, najmanj 7 oseb), enoposteljna soba 17 EUR

__________________________________________________________________________________________

 

 

Sodelovanje v akciji ostranjevanja invazivnih vrst rastlin v Panovcu

V lanskem letu, ko smo praznovali 70. letnico našega mesta, smo se nekateri člani Društva za 3. življenjsko obdobje udeležili organiziranega spoznavanja našega primestnega gozda Panovca. Takrat je iz naših vrst prišla ideja, da se pridružimo napovedani akciji odstranjevanja tujerodnih, invazivnih rastlin.

V sredini meseca februarja je potekala ta akcija in z veseljem smo se je udeležili. Organizirala jo je družba Slovenski državni gozdovi in novogoriška enota Zavoda za gozdove Slovenije. V akciji so sodelovali tudi dijaki Biotehniške šole iz Šempetra pri Gorici ter kar lepo število članov našega društva, v glavnem prostovoljci iz pohodniškega krožka nordijske hoje. Vsem nam je ljubezen do narave zelo blizu in z navdušenjem smo pristopili k tej nadvse potrebni akciji.

Uslužbenci goriške enote Zavoda za gozdove so nas nadvse prijazno sprejeli na sedežu njihove enote v Rožni dolini. Gozdarski inženir, gospod Zavrtanik nas je seznanil s programom dela in sicer kako bo akcija potekala, kaj bomo odstranjevali in kako si bomo razdelili teritorij v gozdu. Prestavil nam je nekatere tujerodne vrste rastlin in tudi to, da vse te vrste niso invazivne. Osredotočili smo se na odstranjevanje štirih agresivnih, invazivnih vrst.

Te so se že precej razširile v gozdu in so postale že nevarne, ker izpodrivajo naše rastlinske vrste. Odstranjevali smo navadno mahonijo, grm lovorikovec, ozkolistno oljčnico ter pavlovnijo, sicer lepo drevo z nežno vijoličnimi cvetovi. S seboj smo prinesli delovno orodje- motike, vrtne škarje, žage in še kaj ter se lotili dela. Pri delu so nam omagali tudi gozdarji, tako z nasveti, kot tudi takrat, ko smo potrebovali pomoč pri odstranjevanju večjih in zahtevnejših rastlin.

Vse dopoldne smo v prelepem, sončnem vremenu pulili, izkopavali in odstranjevali invazivke in delo nam je šlo ob prijetnem druženju odlično od rok. Ob delu smo spoznali tudi marsikaj novega in zanimivega, učili smo se prepoznavati rastline, jih med seboj razlikovati, odkrivali smo tudi značilnosti rastišča, kjer te vrste uspevajo. Dopoldne nam je kar prehitro minilo. Res smo uživali tako v delu, kot tudi v druženju, sicer pa smo vsi udeleženci veliki ljubitelji narave in se pogosto zadržujemo v tem okolju.

Na koncu nas je čakalo presenečenje. Gostitelji so nam ob zaključku akcije pripravili odlično, toplo malico v naravnem okolju. Mize in klopi so gozdarji postavili na prosto, pod ogromen rast (vrsta doba) in pod njegovo krošnjo smo akcijo zaključili v prijetnem druženju z gozdarji in dijaki Biotehniške šole.

tekst: Jana Fabricio

____________________________________________________________________________________________

   

POHOD BAZOVICA-KOKOŠ januar 2019

IMG 0858 DSC 1677 1

Slaba vremenska prognoza nas ni ustavila, da bi se udeležili sobotnega pohoda Bazovica – Kokoš, pod vodstvom Bojana Mermolja, našega člana in izkušenega pohodnika. Velik avtobus ni bil dovolj za vse prijavljene. Pešpot je potekala od Bazovice do vrha hriba Kokoš. Trasa, ki jo je Bojan določil, je bila izredno zanimiva. Hodili smo po kraškem robu, naravni meji med Krasom in Istro.  Kljub mrazu in kraški burji smo lahko uživali ob tamkajšnjih zanimivostih. Z roba je enkraten razgled na Tržaški zaliv, dolino Glinščice in tamkajšnje vasi.

DSC 1666 1 DSC 1671 1DSC 1680 1 DSC 1691 1

Da je narava lahko tudi zatočišče ljudem, smo videli ob zapuščenih oblačilih in drugih ostankih, ki so jih zapustili begunci na poti v novo življenje in so ležali razmetani po različnih krajih v gozdu, daleč od naselij. Človek se vpraša, kakšne žalostne zgodbe piše čas.

DSC 1694 1 IMG 3896 Milena

Daljši postanek smo imeli v vasi Gročana, kjer smo se izdatno okrepčali z dobrotami, ki sta jih pripravila Bojan in Slavica. Sledil je vzpon proti vrhu hriba, z zanimivim imenom Kokoš. Hrib Kokoš, ali po domače Kokoška, leži na slovensko-italijanski meji. Hrib se je prvotno imenoval Golina, ker v preteklosti ni bil pogozden. Po prvi svetovni vojni, ko je Primorska prišla pod Italijo, so Italijani imenu dodali en L in nastala je Gallina, po slovensko kokoš. Pred samim vrhom smo zagazili v sneg, ki pa ni bil tako visok, da bi nas oviral. V koči smo se pogreli ob topli joti in sladkem jabolčnem zavitku.

DSC 1700 1  DSC 1708 1

Domov smo se vračali prijetno utrujeni in zadovoljni, da smo v prijetni družbi preživeli lep in zanimiv dan.

Slavici, Bojanu, Jožetu in Slavku, ki ste na tem pohodu pazili na nas, najlepša hvala.

Napisala: Mirjam Ličen, Foto: Slavica, Milena in Slavko

_______________________________________________________________________________________________________

 

VOJSKO 2018

Prelep dan in zanimiv pohod smo Unitrijevci doživeli v soboto, 20. 10. 2018 s pohodniškim krožkom. Sicer so vsi pohodi, ki jih pripravi mentorica ga. Slavica Babič zanimivi, srčno načrtovani in množično obiskani. Z veseljem ugotavljamo, da je vedno več članov, ki se radi družimo in ponovno ali na novo odkrivamo naravne lepote. Žal pa življenje ni samo sončna stran, temveč ima tudi temne plati. Z žalostjo se spominjamo vedno nasmejanega g. Darka, ki nas je zmeraj dobre volje spremljal in varoval na pohodih.

Pohodniški krožek ima do sedaj 120 vpisanih članov in skoraj polovica se nas je v soboto podala na Vojsko. Mentorici ga. Slavici se je pridružil g. Slavko Torkar, naš član in izkušen pohodnik. Poti in ogledi, ki sta nam jih skupaj pripravila, so bili zelo zanimivi. Po dokaj ozki, ovinkasti cesti smo se popeljali na Vojsko, najvišje ležečo vas na Primorskem. Najprej smo si skrito v gozdu, na robu Vojskarske planote ogledali tiskarno, kjer so v letih 1944-45 tiskali celo vrsto narodnoosvobodilnega propagandnega materiala. Tiskarna je popolnoma ohranjena, oskrbnik pa nam je pokazal, kako deluje hitrotiskalni stroj.

V bližnjem zaselku Vojščica smo se ustavili ob partizanskem grobišču, z nagrobnimi kamni v obliki svinčenk in kamnitega obzidja v obliki srca. Po kratkem postanku smo se podali do razgledne točke Hudournika (1148 m). Od tam se nam je odprl pogled na prelomno cono znamenitega Idrijskega preloma do Mosta na Soči, proti severu pa na Julijske in Kamniške Alpe s Triglavom.

Naslednje presenečanje nas je čakalo pri kmetiji Brdar, kjer smo se spustili do enega izmed 11 slapov v dolini Gačnika. Gačnik zelo zanimiva grapa, s številnimi slapovi , koriti, brzicami, soteskami in tolmuni. Na omenjeni kmetiji je v gospodarskem poslopju na ogled vrsta starega kmečkega orodja.

Prijetno utrujeni in polni vtisov smo se okrepčali v prijetni gostilni v Spodnji Trebuši, nato pa pohiteli proti domu.

        DSC 1269 1  DSC 1283 1   

        DSC 1298 1  DSC 1311 1   

        DSC 1313 1   DSC 1326 1

 Napisala: Mirjam Ličen; Foto: Slavko Ružič

Tako pa je nekatere lepote v svoj objektiv ujela pohodnica in članica Fotografske skupine Tretja moč ter Fotokluba Nova Gorica Zdenka Šfiligoj, KMF FZS

      Gačnik 1 copy   Gačnik 3 copy

      Gačnik 7 copy   Gačnik 8 copy

 

______________________________________________________________________________________________

   

KONTAKT

Erjavčeva ulica 4
5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta: unitring@amis.net

 

Med študijskim letom ima Društvo uradne ure:

od ponedeljka do četrtka
od 10. do 13. ure

© Društvo UNITRI Nova Gorica   Spletni piškotki