Petek, Julij 01, 2022
   
Text Size
Društvo UNITRI Nova Gorica 30let Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta:
unitring@amis.net
  grb_nova_gorica

Izleti, ekskurzije, pohodi

Spoznali smo Kojsko in njegove znamenitosti

Kojsko je zanimiva vasica, ki spada v Občino Brda. Kraj je bil vse do prve svetovne vojne gospodarsko in kulturno središče vzhodnega dela Goriških brd. Največja zanimivost Kojskega je gotovo gotska cerkev svetega Križa, ki se nahaja na griču nad vasjo. Umetnostna zgodovinarka Ana Zalar nas je podrobno seznanila z umetninami ohranjenega gotskega krilnega oltarja in ostalimi zanimivostmi cerkvice. Po ogledu le-te smo se sprehodili do središča vasi, kjer stoji večja, baročna cerkev s štirimi slikami, delo mojstra De Vite. Od prejšnje gotske cerkve je ostal, sedaj uporabljen za shrambo, poznogotski prezbiterij. Zanimiva je tudi sončna ura na fasadi stavbe. V bližini cerkve stoji spomenik Srečku Kumarju, zborovodji in glasbenem pedagogu, rojenemu v Kojskem.

Pred cerkvijo V cerkvi

Skriti zakladi, pravzaprav biseri se skrivajo tudi v majhnih krajih. Z veseljem jih bomo obiskovali tudi v prihodnje.

besedilo in fotografiji Mirjam Ličen


 

 

Obiskali smo Vrtovin in cerkvico svetega Pavla

V petek, 18. februarja, smo se zbrali pred podružnično šolo v Vrtovinu in pod vodstvom vaščana Simona krenili na 509 m visoko, razgledno vzpetino Školj svetega Pavla. Med potjo smo izvedeli marsikaj zanimivega o zgodovini in življenju prebivalcev tukajšnjih zaselkov. Domačini so ponosni na svoj kraj in se z veseljem pridružijo raznim delovnim akcijam, katerih cilj je ureditev kraja. S podpornimi zidovi so ustvarili terase z njivami, vrtovi in sadovnjaki. Vrtovin je danes živahna vas, ki sprejema izzive sodobnega življenja in jih povezuje s tradicijo.

Na južnem pobočju vzpetine ali školja, kakor ga imenujejo domačini, smo se ustavili pri ostalinah vodnega stolpa, ki je del rimske zgodovine. Zanimivo je tudi obnovljeno kamnito pašno korito za živino, ki se nahaja tik pod vrhom vzpetine. Razgled, ki se nam je nudil na vrhu, je odtehtal ves napor pri vzponu. Cerkvica in okolica sta zgledno urejena in vzdrževana.

Cerkev Korito

Po povratku v vas smo se ustavili v vaški cerkvi Device Marije, ki na oltarju hrani znamenito leseno gotsko plastiko Marije z otrokom iz 15. stoletja.

Gostoljubni domačini so nam pred slovesom postregli z domačo kapljico in suhomesnatimi dobrotami, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Besediio in fotografiji Mirjam Ličen


 

 

Obisk judovskega pokopališča

Člani Društva smo si v četrtek, 3. februarja, ogledali judovsko pokopališče v Rožni Dolini. V skupini je bilo največ članov iz dejavnosti Umetnostna zgodovina, ki se na UNITRI izvaja že dvajset let, prekinjena je bila samo v letu razglasitve epidemije. Tokratno predavanje je bilo prvo v nizu nadaljnjih v tem študijskem letu, ki se bodo izvajala na različnih, zanimivih lokacijah.

Judovsko pokopališče 3 Judovsko pokopališče 4

Prvi podatki o pokopališču segajo v drugo polovico osemnajstega stoletja, ki je bilo v lasti Goriške judovske skupnosti, danes povezane v Tržaško judovsko skupnost. Zaradi starosti nekaterih grobov (800) let in nekaterih nagrobnikov, spada med znamenitejše tovrstne objekte slovenske kulturne dediščine.

V Rožni Dolini so pokopani mnogi ugledni predstavniki goriške kulture, umetnosti in politike. Med njimi filozof in poet, slikar in pisatelj Carlo Michestaedter, skoraj legendarni rabin Isacco Samuele Regio ter ugledna časnikarka in urednica Carolina Luzatto. Večina Judov, ki so pokopani v Rožni Dolini, je poznala in govorila slovenski jezik. Mentorica dejavnosti je podala izčrpno zgodovino judovske skupnosti na Goriškem, opozorila na epitafe na spomenikih, ki pričajo o starosti nagrobnikov in pomembnosti pokopanih. Spregovorila je tudi o žalostni usodi goriških Judov. Danes v Gorici o judovski skupnosti ni več sledu, zato pa o njihovem obstoju priča pokopališče v Rožni Dolini, ki je eno redkih v Sloveniji in razglašeno za zgodovinski spomenik.

Judovsko pokopališče 2

Besedilo Mirjam Ličen, foto Jola Matič


 

   

Podali smo se »Po poteh gradov celjskih grofov«

Pester, zanimiv in vsebinsko izčrpen je bil dvodnevni izlet v mesecu septembru.

Program je z našim sodelovanjem tudi tokrat pripravila družba Nomago.

V jutranjih urah smo se iz Nove Gorice z avtobusom podali na Štajersko. Prvi ogled smo imeli v Šempetru v Savinjski dolini. V lapidariju, muzeju na prostem, se nahajajo čudovite grobnice iz rimskih časov. Vsaka grobnica pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov.

Pot nas je nadalje vodila v Celje, knežje mesto z bogatim arheološkim zakladom in sodobnim mestnim utripom. Sprehodili smo se po slikovitih ulicah starega dela mesta, mimo zanimivih kulturnozgodovinskih stavb, slišali zgodbe o celjskih grofih, pa tudi drugih pomembnih prebivalcih mesta.

Nekropola Celje

V tihi dolini sv. Janeza Krstnika, v kraju Slemene, nas je pričakala Žička kartuzija, najstarejša kartuzija v Srednji Evropi. Poleg ohranjenih stavb je obnovljeno tudi mogočno obzidje s stolpi, medtem ko je mogočna velika redovna cerkev trenutno v obnovi. Kartuzijani so širili vero med ljudmi s pisano besedo in so medse sprejemali le ljudi s temeljitim znanjem jezika in pisarskimi veščinami. Na ogled je nekaj rokopisov z značilnimi »žičkimi« inicialkami.

Žička kartuzija Žićke inicialke

Zadnji ogled tega dne je bil namenjen markantnemu dvorcu Strmol v Rogatcu. Baročna zgradba s štukaturami, freskami in privlačno poslikavo ga uvršča med pomembne fevdalne objekte. Lepo obnovljen dvorec služi kot protokolarni objekt s poročno sobo , slavnostno večnamensko dvorano, galerijskimi prostori in kapelo. V njem si je mogoče ogledati več muzejskih zbirk in razstav, rezervirati druženje ob tradicionalni hrani pripravljeni v črni kuhinji in se udeležiti raznih delavnic, med katerimi izstopa steklarska.

Dvorec Strmol Strmol-črna kuhinja

Tudi drugi dan je je minil v spoznavanju novih kulturnozgodovinskih zanimivosti.

Najprej smo obiskali Šmarje pri Jelšah, relativno majhen kraj z veliko kulturne dediščine. Posebnost kraja sta Muzej baroka in Kalvarija. Muzej se navezuje na baročno Kalvarijo, ki se vije iz naselja do cerkve sv. Roka na bližnjem hribu. Muzej ponuja stalno razstavo 43 mojstrsko restavriranih, več kot 260 let starih lesenih skulptur, ki so jih, zaradi zaščite pred propadanjem, preselili iz kalvarijskih kapel.

Muzej baroka Kalvarija

Sledil je obisk gradu Podsreda »najbolj grajskega med gradovi na Slovenskem« Grad Podsreda, katerega začetki segajo v 12.stoletje, je v celoti obnovljen in danes služi številnim kulturnim, družabnim in turističnim dejavnostim. Tu ima stalno razstavo svojih del tudi znani slovenski slikar France Slana.

Preden smo se po ozki in vijugasti cesti povzpeli na grad, smo si v istoimenskem naselju pod njim ogledali trg, na katerem še vedno stoji dobro ohranjen srednjeveški sramotilni steber ali pranger.

Pranger Grad Podsreda

Naprej nas je pot vodila na Dolenjsko, v kartuzijanski samostan Pleterje, edino še delujočo kartuzijo v Sloveniji. Ustanovil jo je celjski grof Herman II leta 1402. Vstop v kartuzijo obiskovalcem ni dovoljen. V nekdanji samostanski gotski cerkvi smo si zato lahko ogledali le filmsko projekcijo življenja kartuzijanov. Patri živijo odmaknjeno od sveta v molitvi in premišljevanju, večinoma zaprti v celici. Bratje laiki, ki so nam bolj poznani pa se ukvarjajo z zeliščarstvom, sadjarstvom, vinogradništvom, čebelarstvom in žganjekuho. Posebej je kartuzija znana po pleterski hruški ter pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč. Ni potrebno posebej omenjati, da smo z veseljem segali po prodajnih izdelkih.

Pleterska kartuzija

Veliko smo se družili, veliko videli in slišali. Marsikdo je v teh krajih že bil, vendar se vedno vidi kaj novega, lahko pa tudi samo obujamo spomine.

Z željo, da se čim prej srečamo na naslednjem izletu, smo se ob prihodu v Novo Gorico prijetno utrujeni razšli.

Napisala: Mirjam Ličen, Julij Savelli                                                Foto: Jola Matič


 

 

Pot na Vitovski hrib

Po dolgem deževnem obdobju in nestabilnem vremenu, nas je lep dopoldan zvabil v naravo. Odločili smo se povzpeti na Vitovski hrib. Tokratni pohod ni bil namenjen le priti do cerkve, temveč smo si vzeli čas in na poti spoznavali posebnosti kraja. Ogledali smo si kostanje v bujnem cvetenju, kako se obnavljajo po bolezni ob napadu šiškarice, kako se nasad neguje in obdeluje, da dobro rodi.

 Skupina  Jezero

Vitovsko jezero je bila vmesna pomembna točka. To je edino naravno jezero v Vipavski dolini. Miren kraj v objemu gozda nas je očaral ob opazovanju rib, ki iščejo hrano v mulju med velikimi skalnimi gmotami.

 Napoleonova pot  Proti cilju

Pot proti vrhu je zanimiva, zgrajena je bila v času Ilirskih provinc kot Napoleonova pot in je služila za prevoz lesa iz Trnovskega gozda v Trst in živeža v obratni smeri. Vozovi s kovinskimi kolesi so po vsej poti pustili dobro vidne kolesnice zažrte v kamen. Šli smo do Visokega zidu, kjer je lep razgled na Vipavsko dolino in kraško planoto vse do morja. Manj znan, a zanimiv je skalni osamelec s kapelico sv. Lucije, zavetnice vida. V ponvicah na skali je voda, ki nikoli ne presahne in legenda pravi, da kdor si s to vodo umije oči, bolje vidi.

 Kapelica  Pri cerkvi

Zadnja postaja je bila vitovska cerkev sv. Marije iz 14. stoletja, ki je bila najprej gradišče, nato zavetišče pred turškim ropanjem, svetišče in romarska pot. Danes je cerkev obnovljena. Na glavnem oltarju je v lesu izdelana kopija kipa Marijinega kronanja, saj je dragocen izvirnik iz leta 1500 v hrambi v Goriškem muzeju. Kopija kipa Marijinega kronanja, kip sv. Antona in kip sv. Ane so delo domačina samouka Stanka Hrovatina. Zanimiv je tudi križev pot iz debelnih rogovil, delo domačina Franka Peršiča.

Ponovno čudovit razgled na dolino in prijetno toplo sonce nas je navdalo z veliko pozitivne energije. Bili smi veseli in zadovoljni. Sedeli smo v zavetrju, prijetno kramljali in kar se nam ni mudilo v dolino.

Lidija Peršič

Logo Go2025


 

   

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL

KONTAKT

Erjavčeva ulica 4
5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta: unitring@amis.net

 

Med študijskim letom ima Društvo uradne ure:

od ponedeljka do četrtka
od 10. do 13. ure

© Društvo UNITRI Nova Gorica   Spletni piškotki