Nedelja, Julij 21, 2019
   
Text Size
Društvo UNITRI Nova Gorica 25let Erjavčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta:
unitring@amis.net
  grb_nova_gorica

Pohod Debeli rtič - Stare Milje petek, 18. 3. 2016

 

POHOD: DEBELI RTIČ – STARE MILJE

 

Debeli rtič

 

 

Zberemo se pri zavarovalnici Triglav v Novi Gorici ob 7.00 uri in nadaljujemo pot z lastnimi avtomobili.

Draga pohodnica, dragi pohodnik, gremo na Miljske hribe.

Pravzaprav to niso pravi hribi ampak griči, ki se vzpenjajo tik nad morjem.. Določili smo datum v času, ko začne prihajati pomlad in rastlinje še nima listja, ki bi nam zastiralo prekrasen pogled na Koprski in Tržaški zaliv z obširnim zaledjem in pravimi hribi v ozadju.

Dobimo se  18. marca 2016, Koprčani na običajnem mestu ob 8,00 uri, z goriškimi pohodniki pa se bomo dobili ob 8,15 na parkirišču pri avtokampu Adria v Ankaranu. Na edinem krožišču v Ankaranu izpeljete na tretjem izvozu, levo proti morju in parkirate takoj za dvignjeno rampo (prihod iz Škofij). Tam bomo pustili nekaj avtomobilov, se vsi stisnili v ostale avtomobile in se odpeljali do parkirišča pred Mladinskim zdraviliščem Debeli rtič.Od tu se začne naš pohod na Miljske hribe, skozi vinograde, Resslov gaj, Barižone, Kolomban do Starih Milj v Italiji, kjer si bomo ogledali arheološki park in cerkvico. Tu bo tudi postanek za malico in razglede. Pot bomo nadaljevali po graničarski poti do Božičev, Hrvatinov in se spustili po planinski poti (slov. transverzala) do Ankarana. V Korta baru lahko dobite žig z zadnje točke transverzale in popijete dobro kavico. Tisti, ki bodo pustili avte v Ankaranu, bodo zapeljali šoferje po ostale avtomobile na D. rtič.

Pot ni zahtevna, traja pa dobrih 5 ur. Obvezno morate imeti s seboj osebni dokument, ker prestopimo mejo.

 Stare Milje

 

Miljski hribi

Miljski hribi so polotok medKoprskim in Miljskim zalivom, ki ga pod grebenom na severni strani deli državna meja med Slovenijo in Italijo. Na naši strani je največji kraj Ankaran, na italijanski pa Milje (Muggia). V času avstrijske in italijanske nadoblasti je območje doživelo gospodarski razcvet, saj ga takrat ni delila meja. Najnovejša meja je bila vzpostavljena leta 1954 in je povzročila, da so se pobočja na severni strani močno spremenila. Zamenjalo se je prebivalstvo, zamrle so gospodarske dejavnosti. Obmejna zaprtost je povzročila razraščanje gozda in zato se je v veliki meri ohranilo bogastvo narave in kulturne dediščine (kamnolomi peščenjaka, prazgodovinska gradišča). Miljske hribe sestavljajo menjajoče se plasti peščenjaka in laporja, kar imenujemo fliš ali sovdan. Najvišja vzpetina je Kaštelir, 244m nad morjem, kjer je tudi ostanek gradišča. Padec meje po osamosvojitvi Slovenije nam je približal svet, ki je bil prej mnogo let rezerviran samo za graničarje in prebežnike.

 

Arheološki park v Starih Miljah na italijanski stran

V parku je razviden kontinuiran razvoj naselja od gradišča (železna doba) prek rimskega Castrum Muglae (Grič z uravnanim vrhom) in srednjeveškega Monticula do sodobnih Milj, ki že več stoletij tekmujejo s sosednjim Trstom. Leta 1420 so se Milje priključile Beneški republiki, Trst pa Avstriji. Takrat so se začeli seliti pod hrib, ob morje. Po letu 1354 je bilo naselje na vrhu hriba popolnoma požgano, a so prebivalci še kar vztrajali do omenjenega časa. Tu je vredna ogleda prekrasna cerkvica – bazilika Sv. Marije vnebovzetne z zanimivo čitalnico (prižnico)  iz 8. stoletja in prekrasnimi predromanskimi okraski na plutejih. Zgrajena je bila med 5. in 6. stoletjem in kasneje predelana. Od tu je prekrasen pogled na Trst, njegovo široko zaledje s hribi, vse do vršacev v ozadju.

 

Resslov gaj

Resslov gaj je zaščiteno območje pod Barižoni, na Jurjevem hribu, z najvišjo točko 109m, skozi katero poteka naravoslovna učna pot. Ime je dobil po češkem izumitelju ladijskega vijaka Josefa Ressla (1793-1857), ki je živel v Trstu in se intenzivno ukvarjal tudi z obnovo gozdov in pogozdovanjem Krasa in Istre. V gaju so vidni ostanki ukrivljenih dreves-hrastov, ki so jih Benečani gojili za izdelovanje ladij. Na južni strani je največji sklenjen nasad oljk v Sloveniji.

 

___________________________________________________________

KONTAKT

Erjavčeva ulica 4
5000 Nova Gorica
Kje smo? - prikaz na zemljevidu

Telefon: 05/30 02 387
GSM: 031 738 199
e-pošta: unitring@amis.net

 

Med študijskim letom ima Društvo uradne ure:

od ponedeljka do četrtka
od 10. do 13. ure

© Društvo UNITRI Nova Gorica   Spletni piškotki